Šempeter je bil kljub lepi kraški jami malo znan, dokler niso leta 1952 delavci pri delu v sadovnjaku po naključju odkrili ostanke Rimske nekropole - ostankov iz rimske dobe, saj je skozi Šempeter vodila rimska cesta Akvileja - Emona - Celeia - Petovio.

Del grobišča je v 3. stoletju spodkopala reka Savinja, katere struga je takrat tekla prav na tem mestu. Savinja je s peskom prekrila grobnice in nagrobnike. Izkopavanja so potekala v letih od 1952 do1956, ter od 1964 do 1967. Na 9 metrov široki in 315 dolgi cesti so odkrili veliko grobnih parcel, temeljev grobnic, posameznih grobov, nekaj nagrobnikov in preko 600 arehološko pomembnih predmetov. Najbolj impresivne so grobnice in pohorskega marmorja. Na njih so izklesani lovski prizori in stilizirane rastline.

Pokojnike so upodabljali z reliefi ali polno plastično. Na tem grobišču so grobnice rimskih dostojanstvenikov iz Celja, ki so imeli v Savinjski dolini svoja posestva. Najstarejši spomenik je postavil v 1. st. n. št. za sebe in ženo Julijo Vindolij, na njem je sijajen relief Herakla z Alkesto.

Največja je grobnica celjskih županov spektacijev, sina in matere z njunima kipoma pod balahinom z reliefi o štirih letnih časih in z prizori iz zgodbe o Ifigneniji i Tavridi. Enijeva grobnica kaže v reliefu mitični prizor ugrabitve evrope. Ostale grobnice so precej skromnejše. Izkopanine v Šempetru kažejo na kulturno življenje ob začetku našega štetja na področju nekdanje Celeie.

Trajanje ogleda od 20 do 30 minut

Več inforamacij lahko dobite na Turističnem društvu Šempeter