Šempeter je samostojna fara z lepo cerkvijo Sv. Petra (od tod tudi izhaja ime kraja).

Župnija Sv. Peter je gotovo obstajala že pred letom 1256. Tega leta je patriarh Gregorij priključil župnijo stiškemu samostanu. Leta 1375 se pri Sv. Petru v zapiskih že omenja stalni vikar (duhovnik). Župnija je spadala pod stiški samostan do leta 1783, ko je Jožef II. samostan razpustil. Od tega leta je župnija Sv. Peter samostojna župnija.

V jedru je cerkev romanska. V pozni gotiki so ji prizidali prezbiterij in zvonik, v drugi polovici 18. stoletja so jo barokizirali in ji prizidali roženvensko kapelo. V njem je dragocen kamnit Marijin kip iz prve polovice 14. stoletja. Ko so leta 1826 v Novem kloštru podrli samostansko cerkev, je župnijska cerkev Sv. Peter dobila veliki oltar (iz leta 1750) in Marijin kip (iz leta 1320).

Leta 1767 in leta 1880 sta bili prizidani dve kapeli na severu in jugu ter prezbiterij. Tako prenovljeno cerkev je posvetil škof Anton Martin Slomšek leta 1860, o čemer priča mramornata plošča v cerkvi.

Zadnja sprememba je bila končana leta 1913, ko je bil podaljšan prezbiterij in dozidana zakrstija. Takrat so tudi odstranili glavni oltar iz Novega kloštra in postavili novega mramornatega.