Šempeter v Savinjski dolini leži v osrčju
Slovenije, ob regionalni cesti Ljubljana - Maribor in je oddaljen
od Celja 12 km.
V prazgodovini je skozi dolino držala jantarska
pot z Baltika v Italijo. Pozneje je vodila skozi Šempeter rimska
cesta Akvileja - Emona - Celeia - Petovio. Pokrajina s Šempetrom
je spadala v regnum Noricum, ki je bil priključen rimskemu
imperiju leta 16. pred našim štetjem in postal rismka provinca
Norik okrog 46 leta po n.št. Upravno je Šempeter pripadal kalvdijskemu
municipiju Celeji. Za Dioklecijana je prešel pod Sredozemski
Norik.
Začetki lokalne samouprave v Šempetru v savinjski
dolini segajo v sredino 19. stoletja, leta 1852, ko prvič postane
samostojna upravna enota kot občina, s takratnim imenom Sv.
Peter ob Savinji.
Tako kot vse občine takrat v Avstriji je bila
ustanovljena na osnovi zakona o občinah iz leta 1849. Upravno
je občina v času do 1918 spadala k okraju Celje, v obdobju
1918 - 1941 pa k srezu Celje.
Ob ustanovitvi je občina Sv. Peter ob Savinji
vključevala naslednje kraje:
Dobrteša vas,
Sv. Peter,
Spodnje Roje,
Zgornje Roje,
Podlog,
Zalog,
Spodnje Grušovlje in
Zgornje Grušovlje.
Tako kot vse občine je tudi občina Sv. Peter
imela svoj organ samouprave in oblasti. To je bil t.i. občinski
zastop, ki je bil sestavljen iz občinskega odbora in občinskega
predstojništva. Odbornike so volili vsi polnoletni moški z
območja , ki so plačevali davek na premoženje. Ženske volilne
pravice niso imele. Volilci pa so bili razdeljeni v tri skupine
in to glede na višino davka, ki so ga plačevali. V prvem razredu
so bili tisti, ki so plačevali prvo tretjino seštevka vseh
davkov v občini; v drugega so spadali tisti, ki so plačevali
drugo tretjino; v tretjem pa so bili ostali. Prve volitve v
občinski zastop so bile izvedene leta 1850.
Leta 1941 je bila občina Sv. Peter ukinjena,
s tem ko jo je nemški okupator priključil občini Žalec.
Med leti 1945 in 1952 je funkcijo lokalne oblasti
opravljal krajevni ljudski odbor (KLO). V naslednjem obdobju
med leti 1952 - 1955 so bili KLO ukinjeni in nadomeščeni z
občinksimi ljudskimi odbori. Tako je bila tudi ustanovljen
Občinski ljudski odbor Šempeter. V tem času se spremeni tudi
ime kraja v Šempeter v savinjski dolini. Leta 1955 je ukinjena
občina Šempeter in na njenem območju je ustanovljen krajevni
odbor Šempeter, ki ni predstavljal organa oblasti, ampak samo
organ lokalne samouprave in je bil predhodnik sedanje krajevne
skupnosti Šempeter. Krajevni odbor Šempeter postane krajevni
odbor v občini Žalec.
Z ustavo SFRJ iz leta 1963 so bili v občinah
ukinjeni krajevni odbori kot organi krajevne samouprave. Namesto
njih je ustava predvidevala ustanovitev krajevnih skupnosti.
Današnji Šempeter je samostojna krajevna
skupnost, ki jo tvorijo naslednje vasi:
Šempeter, ki
je strnjeno naselje in leži ob glavni cesti
Južno, v smeri reke Savinje, so Zgornje in Spodnje
Roje.
Na severu so še naselja Podlog, Zgornje in Spodnje
Grušovlje, Zalog, Kale, Loke in Grče
