Začetki pouka segajo v konec 18. stoletja, ko je Marija Terezija uvedla splošno šolsko obveznost. Zagotovo je, da je pouk najprej potekal v župnišču, v letih 1816 – 1818 pa so zgradili prvo šolo, ki je stala poleg cerkve ob takratni Dunajski cesti. Bila je enorazredna, a je zaradi velikega števila otrok postala premajhna. Leta 1888 so tako zgradili novo šolo, ki je bila sprva dvorazrednica, od leta 1896 pa trirazrednica. Tak sistem šolanja je ostal do 1. svetovne vojne.

Med vojno je šolsko zgradbo uničilo vojaštvo, zato je bila potrebna temeljite obnove. Po vojni so začeli veljati jugoslovanski šolski zakoni, ki so uvedli osemletno obvezno šolanje. Šola se je delila na 4 - letno osnovno šolo on 4 – letno višjo ljudsko šolo. Leta 1936 so tudi v Šempetru odprli 1. oddelek višje ljudske šole.

V času nemške okupacije so šole, učitelji in učenci doživljali težke čase. Zgradba je bila uničena, slovenski učitelji izseljeni, učence pa so nemški učitelji vzgajali tako, da bi jih čim bolj ponemčili.

Po vojni se je število otrok zelo povečalo, pouk je potekal na več lokacijah (Thelmova hiša, blok, Partizan). Zaradi takih razmer so začeli razmišaljati o gradnji nove srednje šole, ki so jo slovesno odprli leta 1973 ter jo poimenovali po bratih Juhartovih. Šola je leta 1984 dobila še prizidek in prešla na enoizmenski pouk.

Prva osnovna šola v Šempetru

Stara šola
(današnja pošta)