V
Šempetru, tako kot v drugih krajih Slovenije, je obstajalo
bogato društveno življenje. Zgodovina društev v Šempetru
se začne nekje pred prvo svetovno vojno, najbolj se pa
razvije v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno in
v obdobju po drugi svetovni vojni.
Obstoj društev v kraju
je prvič dokumentiran leta 1905. Podatek, ki se nahaja
v "Trgovskem
in obrtniškem kažipotu po Slovenskem štajerskem",
kaže da sta bila tega leta Šempetru Šempetru vpisani
dve društvi, to je "Kmetijsko in bralno društvo
Sloga" in "Prostovoljna požarna bramba".
Prostovoljna požarna bramba je
bila ustanovljena leta 1878 in se je kasneje razvila
v Gaslilsko društvo Šempeter. Med dobrodelna društva
štejemo zlasti Gaslilsko društvo, ter Rdeči križ.
Gasilska dejavnost je v glavnem namenjena preprečevanju
in gašenju požarov. Rdeči križ je humanitarna organizacija,
katere naloga je pomoč v miru ali vojni prizadetemu
prebivalstvu. Med drugim so v Šempetru med obema
svetovnima vojnama obstajala naslednja društva:
- Izobraževalno društvo Šempeter;
- Dramatično društvo;
- Jadranska straža;
- Jugoslovanska matica;
- Telovadna društva Sokol in Orel;
Telovadna društva Sokol in Orel sta v
Šempetru nastali okrog leta 1900. Sokol je društvo,
ki je nastalo ob koncu prešnjega stoletja kot narodnoobrambna
in telesnovzgojna organizacija. Njen vzor je bil češki
Sokol. Do razcepitve strank je sokol združeval oba
slovenska politična tabora. Zelo dejaven je bil v 80-ih
letih. Leta 1905 so se vse sokolske organizacije združile
v Slovensko sokolsko zvezo.
Po letu 1906 so na Slovenskem začeli
nastajati telovadni odseki tudi pri katoliški društveni
zvezi in se leta 1909 združili v Zvezo Orlov. Društvo
se je bolj kot na telovadnem delovalo na idejno-vzgojnem
področju, saj je bilo potrebno pritegniti mladino,
ki se je množično včlanjevala v liberalna sokolska
društva. Do 1. svetovne vojne je Zveza Orlov štela
okrog 6000 članov, kar je bilo toliko kot Sokol. Društvo
je bilo ukinjeno leta 1929.
Društvo Sokol je med obema vojnama nastalo
tudi v Šempetru. Bilo je zelo dejavno in nekaj let
pred 2. svetovno vojno so zgradili svoj Sokolski dom,
kjer so poleg telovadnih nastopov pripravljali tudi
razne kulturne priredtve.
Kulturne prireditve
Najstarejša oblika
kulturnega življenja v Šempetru je bilo petje. Prvo
pevsko društvo je bilo
ustanovljeno v Šempetru leta 1928. Pevsko društvo je
ustanovil takratni ustanovitelj šole gospod Božo Mohorčič.
Zbor so poimenovali "Savinjski zvon". Društvo
je uprizarjalo tudi dramske igre, poleg tega je društvo
prirejalo tudi družabne večere v gostilni "Privošnik".
Med nemško okupacijo je zbor prnehal delovati, po vojni
je začel spet delovati, vendar le za kratek čas.
Kulturno življenje se je odvijalo tudi
v društvih, ki niso bila deklarirana kot kulturna društva,
npr. pri telovadnih društvih Sokolu in Orlu. Oba društva
sta se trudila imeti čim večji vpliv nad prebivalstvom
in sta prirejali različne kulturne prireditve npr.:plesne
šole, dramske igre, družabne večere ipd.
Po drugi svetovni
vojni in nekajletnemu kulturnemu zatišju je SZDL
Šempeter ustanovila kulturno
društvo "Svoboda". KUD "Svoboda" je
povezovalo več sekcij (kino sekcija, knjižnica, instrumentalna
in vokalna sekcija, pa tudi športne sekcije - kegljaška,
strelska, šahovska, ter še sekcija za družabne plese,
filmski krožek, foto krožek, ...). KUD Svoboda se je
leta 1997 preimenovalo v KUD Grifon in je leta 1998
praznovalo 40 - letnico obstoja.
|
